Župnijska cerkev sv. Jožefa na Studencih

Če se s starega dravskega mostu v Mariboru ozremo proti zahodu, se nam odpre slikovit pogled: široka Drava se izvija iz doline med Pohorjem in Kozjakom in ob mestu, ki je zraslo na njenih bregovih, lenobno teče proti vzhodu. Posebej lep je ta pogled proti večeru, ko se sonce svetlika na vodni gladini, med hišami na desnem dravskem bregu pa nas s svojo silhueto privablja baročni zvonik cerkve sv. Jožefa na Studencih. Takole od daleč, a tudi če si cerkev ogledujemo od blizu in le z zunanje strani, ne slutimo, da je s Sv. Jožefom povezan lep del mariborske umetnostne zgodovine.

Kakor pri mnogih cerkvah se tudi zgodovina cerkve sv. Jožefa začenja pri stavbi, ki je danes ni več. Morda to povsem ne drži; prav lahko da so deli prvotne, manjše cerkve vključeni v ta ali oni del ostenja sedanjega svetišča. Do takih ugotovitev bi morda prišli, če bi Jožefovo cerkev želeli predstaviti z analitično in najbrž nekoliko suhoparno umetnostnozgodovinsko natančnostjo. Pričujoči zapis pa bo o cerkvi govoril poljudneje in se ustavljal predvsem ob pomembnih umetnostnih mejnikih na njeni življenjski poti. Resda lahko sleherno, še tako neznatno cerkev orišemo kar se da podrobno, pri Sv. Jožefu pa je ohranjenih dovolj prič, ki govorijo o prav imenitni umetnostni preteklosti.

Več o naši cerkvi si preberite v knjižici!